APDEJT.si

Združene države Amerike so Cartel de los Soles, organizacijo, ki naj bi bila povezana z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, razglasile za teroristično skupino. Po navedbah ameriškega ministrstva za finance naj bi bil Cartel de los Soles "kriminalna skupina s sedežem v Venezueli, ki jo vodita Nicolás Maduro Moros ter drugi posamezniki na visokih položajih v režimu".

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal priznanje Palestine septembra, kar je Izrael označil za favoriziranje Hamasa in oviranje izpustitve talcev. Ta poteza naj bi spodbujala terorizem in ogrožala izraelsko varnost, hkrati pa je povzročila delitve v EU. V Franciji so judovske organizacije to potezo označile za "halucinanten precedens". Palestinci v Ramali so novico pozdravili, medtem ko je Italijanska premierka Meloni izrazila zadržanost.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil prepričanje, da bo do trilateralnega sestanka med njim, ruskim predsednikom Vladimirom Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim prišlo. S tem naj bi poskušali razrešiti pogajanja za dosego premirja v Ukrajini. Medtem ko Ukrajina išče sestanek, ki bi omogočil napredek proti miru, Rusija pogajanja pogojevanje s predhodnim dogovorom.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je naznanil, da bo Francija septembra na zasedanju Generalne skupščine ZN uradno priznala državo Palestino. Medtem je Izrael sporočil, da bo od petka dovolil drugim državam pošiljanje humanitarne pomoči v Gazo po zraku, medtem ko vodja Svetovne zdravstvene organizacije trdi, da je prebivalstvo Gaze lačno zaradi blokade dobav. Izraelska vojska IDF je sicer sporočila, da je dovolila lansiranje hrane, vendar zavrača trditve o lakoti. Medtem je predsednik Trump dejal, da Macronove izjave o Palestini niso pomembne, medtem ko palestinska tiskovna agencija Wafa poroča o aretaciji jeruzalemskega muftija. Izraelski premier Netanyahu je poudaril, da z ZDA preučujejo alternativne možnosti za vrnitev talcev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala palestinsko državo med septembrsko generalno skupščino ZN v New Yorku. Odločitev sledi zgodovinski zavezi k miru na Bližnjem vzhodu. Medtem se v Združenem kraljestvu povečuje pritisk na vlado, naj prizna palestinsko državo. Vodja laburistov Keir Starmer je dejal, da išče primeren trenutek za takšno potezo, medtem ko več ministrov in poslancev stranke meni, da je pravi čas zdaj. V Gazi medtem nadaljuje izraelska ofenziva, ki povzroča hude humanitarne razmere, opisane kot "pekel na Zemlji", kjer ljudje umirajo od lakote.

Izrael je odobril zračne dostave humanitarne pomoči v Gazo, potem ko je francosko priznanje palestinske države sprožilo ogorčenje izraelske vlade. Medtem ko izraelska vojska dovoljuje zračne dostave, mednarodne organizacije še vedno poročajo o hudi lakoti, pri čemer je ena tretjina prebivalcev Gaze brez hrane. V Gazi so zabeleženi tudi primeri smrti zaradi lakote. Izraelski aktivisti so sicer pred ameriškim veleposlaništvom v Tel Avivu protestirali in zahtevali konec stradanja v Gazi, italijanski zunanji minister pa je ravnanje Izraela označil za nesprejemljivo.

Združene države Amerike so ostro zavrnile odločitev Francije o priznanju Palestine kot države. Po mnenju ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia je ta poteza Francije neodgovorna in služi propagandi Hamasa, kar predstavlja korak nazaj za mir ter žalitev žrtev napadov z 7. oktobra.

Napoved francoskega predsednika Emmanuela Macrona o priznanju Palestine septembra na zasedanju Generalne skupščine ZN je povzročila delitev v francoski politični javnosti. Medtem ko levi del političnega spektra to potezo pozdravlja kot zgodovinski premik in zmago ljudske mobilizacije, jo desni del, vključno z Marine Le Pen, označuje kot politično in moralno napako.

Španski premier Sánchez je s podporo Francoza Macrona okrepil svoja prizadevanja za priznanje Palestine in pozval k zaščiti tega, kar Netanyahu skuša uničiti. Medtem se v Izraelu povečuje nezadovoljstvo zaradi kaotične porazdelitve pomoči v Gazi, kjer izraelska stran zanika obstoj lakote in obtožuje Hamas, ZN in nevladne organizacije. Kljub temu se v Izraelu pojavljajo kritični glasovi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija septembra na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku uradno priznala palestinsko državo. Ta odločitev je bila objavljena na družbenih omrežjih in je bila deležna različnih odzivov, pri čemer so nekateri izrazili zaskrbljenost, da bi polovične odločitve lahko škodile Palestincem. Medtem ko se južnoameriški in evropski voditelji v Čilu zavzemajo za demokracijo in boj proti podnebnim spremembam, vrh EU-Kitajska v Pekingu poudarja potrebo po krepitvi partnerstva za zagotavljanje stabilnosti v globalnem okolju.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je potrdil, da bo Francija septembra na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku uradno priznala palestinsko državo. Ta odločitev je naletela na ostro kritiko Izraela, ki jo je označil za "izdajo terorizmu", ter Združenih držav Amerike, ki so jo označile za "nepromišljeno". Macron je poudaril zavezanost Francije k miru na Bližnjem vzhodu in navedel, da se je Francija po dolgem čakanju na zahodno podporo odločila, da bo ta korak storila samostojno. Nemčija je sporočila, da v kratkem ne načrtuje priznanja Palestine. Medtem je Izrael nadaljeval vojaške operacije v Gazi, kjer je v zadnjih 24 urah umrlo 113 Palestincev, osem smrti pa je bilo povezanih s stradanjem. Izraelski minister Amichaj Elijahu je izjavil, da bo po izgonu vsa Gaza judovska, kar je obsodil tudi izraelski premier Netanjahu. Vse večji pritisk je na britanskega premierja Keirja Starmerja, naj Združeno kraljestvo sledi francoskemu zgledu. Izraelski poslanec Ofer Cassif je pozval k takojšnjemu in polnemu priznanju Palestine kot ključnemu koraku k miru in preprečitvi "genocida". Italijanski zunanji minister Tajani je izrazil dvom o priznanju, če Palestinci ne bodo prej priznali Izraela, kar je bilo videno kot dvojno merilo, saj Izrael nikoli ni priznal Palestine. Savdska Arabija je pozdravila francosko potezo kot "pomemben diplomatski korak". UN strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost zaradi kršitev izraelskih naseljencev in varnostnih sil proti palestinskim kmetom na zasedenem Zahodnem bregu. Iran je obsodil predlog izraelskega parlamenta o pripojitvi Zahodnega brega in doline reke Jordan.

Več kot 100 nevladnih organizacij je opozorilo na vse hujšo lakoto v Gazi, kjer več kot dva milijona prebivalcev trpi zaradi pomanjkanja osnovnih dobrin. Razmere so opisane kot "pekel na Zemlji", s pričevanji o dolgih vrstah za hrano, tveganju pred ostrostrelci ter alarmantnim porastom smrti zaradi podhranjenosti, ki v letu 2025 že presegajo skupno število iz preteklih dveh let. Mednarodna skupnost pritiska na Izrael, da bi prekinil trpljenje prebivalcev, medtem ko humanitarne organizacije izražajo obup in pozivajo vlade k nujnemu ukrepanju za preprečitev nadaljnjih smrti zaradi lakote.

Francosko napovedano priznanje Palestine septembra je sprožilo razpravo o smotrnosti takšne poteze, predvsem glede na dejstvo, da osnovne strukture, nujne za vzpostavitev palestinske države, še ne obstajajo. Priznanje je bilo označeno kot simbolično, saj pomanjkanje ključnih institucij postavlja pod vprašaj njegovo praktično veljavo.

Po množičnih protestih in kritikah s strani Evropske unije je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski preklical sporno zakonodajo, ki bi razveljavila neodvisnost protikorupcijskih organov. Namesto tega je vložena nova zakonodaja, ki naj bi zagotovila boj proti korupciji in povrnila zaupanje zahodnih zaveznikov. Kljub obljubi sprememb protesti v Kijevu nadaljujejo, dokler ne bo potrjeno končno besedilo nove norme.

V Gazi je lakota v zadnjih šestih mesecih povzročila več smrti kot v predhodnih dveh letih. Priče poročajo o izčrpanih posameznikih, primerjajoč jih s preživelimi iz nacističnih taborišč. Vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA), Philippe Lazzarini, je stanje opisal kot "hodijoče truplo". Odpoved vstopa medicinskega osebja in pomanjkanje osnovnih sredstev za preživetje dodatno zaostrujejo humanitarno krizo. Mednarodna agencija AFP je izrazila zaskrbljenost nad nevarnostjo smrti novinarjev zaradi stradanja.

Sodišče v Granadi je odredilo preiskavo proti Juani Rivas zaradi suma odvzema mladoletnika, potem ko je italijansko sodišče naložilo vrnitev njenega mlajšega sina očetu v Italijo. Sodišče je ugodilo pritožbi očeta, Francesca Arcurija, potem ko je bila prejšnja pritožba zavrnjena. Arcuri se brani pred obtožbami o zlorabi, ki jih navaja njun sin, češ da niso bile dokazane. Sodišče je poudarilo "resnost ravnanja" Rivasove in njeno "namerno voljo, da ne spoštuje" italijanske sodbe, kar naj bi kazalo na manipulacijo sina, da bi ga obdržala.

V Evropi je opazno premikanje v vodilnih vlogah, saj se pomembnost Poljske na politični sceni povečuje in jo uvršča ob bok tradicionalnim velesil, kot so Francija, Nemčija in Velika Britanija. Medtem ko se Evropa pragmatično oborožuje, se oblikuje nov center moči, ki izziva vlogo Bruslja kot edinega odločevalca.

Hamas je uradno odgovoril na osnutek sporazuma o premirju v Gazi, pri čemer je zahteval popoln umik Izraela in izraelska jamstva. Medtem je izraelski predsednik Isaac Herzog obiskal Gazo, kar je bilo opisano kot sramoten in kljubovalen akt, ki nakazuje na nadaljevanje izraelskega nadzora.

Tretji krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo v Istanbulu se je zaključil s soglasjem o izmenjavi dodatnih 1.200 zapornikov. Kljub temu ni bilo doseženega nobenega napredka glede drugih vprašanj, saj so stališča obeh strani ostala oddaljena. Kijev je ponovno pozval k srečanju med predsednikoma Volodimirjem Zelenskim in Vladimirjem Putinom.

Ameriški državljan Dahud Hanid Ortiz, znan kot "trojni morilec iz Usera" in nekdanji marinec, ki je bil v Španiji obsojen na 30 let zapora za umor treh oseb leta 2016 v Madridu, je bil izpuščen iz venezuelskega zapora. Ortiz je eden od desetih Američanov, ki so se vrnili v ZDA v okviru izmenjave zapornikov z Venezuelo. V zameno je bilo iz El Salvadorja izpuščenih 252 Venezuelcev. Predsednik Trump je potrdil izpustitev, čeprav podrobnosti dogovora niso bile razkrite.